Tajništvo 01 75 08 220
klic v sili 112
dežurni zdravnik 01 75 08 229

Pljučnica? Ne, hvala!

Pljučnica je vnetje pljučnih mešičkov v enem ali obeh pljučnih krilih in je najpogosteje posledica okužbe z bakterijo ali virusom. Bolezen se lahko razvije nenadno v 24 do 48 urah ali postopoma s slabšanjem počutja v več dneh. Tipičen simptom je kašelj, ki je na začetku bolj suh, čez nekaj dni pa sočen z rumeno-zelenim izpljunkom; pojavi se tudi težko, pospešeno dihanje, pospešen srčni utrip, povišana temperatura, potenje, slabo počutje, slab apetit, občasno tudi bolečina v prsnem košu, ki se poslabša ob kašlju in dihanju. V izpljunku se včasih opazi kri, občutimo glavobol, slabost, piskanje, starejši bolniki lahko postanejo zmedeni. Seveda pri sumu na pljučnico čimprej obiščemo zdravnika.

Povzročitelj pljučnice je najpogosteje bakterija Strptococcus pneumoniae – pnevmokok je celo naš sostanovalec v žrelu pri nekaterih ljudeh! Možni so še drugi povzročitelji.

Obstajajo skupine oseb, ki so bolj dovzetne za pljučnice: otroci mlajši od 5 let, starejši od 65 let, kadilci, astmatiki, kronični srčni, sladkorni bolniki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom – po preboleli gripi, na določenih zdravilih za zdravljenje raka…

Zdravnik postavi diagnozo s  pregledom ali s pomočjo preiskav krvi in rentgenskega slikanja  pljuč, nato predpiše zdravila. Običajno so to antibiotiki, zelo pomemben za dobro okrevanje pa je počitek. Po dveh do treh tednih se počutje izboljša, kašelj se umirja, čeprav lahko traja še kakšen dan dlje. Bolniki so lahko v stiku z drugimi, ker pljučnica v večini primerov ni zelo nalezljiva, kar pa ne velja za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom! V Sloveniji se približno 3000 ljudi na leto zaradi pljučnice zdravi v bolnišnici.

Diabetiki in drugi kronični bolniki pogosteje doživijo zaplete; plevritis je vnetje prsne mrene in je zelo boleč in nevaren za močno oteženo dihanje; ognojek v pljučih je sicer redek zaplet, a zelo odporen na zdravljenje; zastrupitev krvi s prehodom bakterije iz pljuč v kri je lahko smrtno nevarno stanje.

Preprečevanje pljučnice je možno s higienskimi ukrepi, ki preprečujejo stik osebe s kužnimi kapljicami bolnika; med kašljem si s papirnatim robčkom pokrijemo nos in usta, uporabljeni robček pa takoj zavržemo. Pogosto si umivamo roke. Opustimo kajenje! Alkohol uživamo v manjših količinah.

Cepimo se! Na voljo sta dve vrsti cepiv in strokovnjaki za infekcijske bolezni, epidemiologi in pulmologi ga priporočajo vsem starejšim od 65. leta, pa tudi otrokom. Cepljenje osebam z oslabljeno imunostjo krije zavarovalnica, za preostale pa je zaenkrat še samoplačniško. Zlasti je cepljenje pomembno za nekatere kronične bolnike, zato je pametno, da se le-ti o cepljenju proti pnevmokoku posvetujejo ob naslednjem obisku pri izbranem zdravniku.

Pljučnica ni samo bolezen temne in hladne zime, pač pa možna sopotnica vsakega izmed nas. Z odločitvijo za zdrav življenjski slog in cepljenje lahko močno zmanjšamo verjetnost, da se nas loti kadarkoli!

 

Lucija Jagodic Klipšteter, dr. med.

2019-02-04T08:55:19+00:00